Interier 1

Na obliko osrednjega bivalnega prostora v novozgrajeni hiši vpliva mnogo stvari. Pogosto se sprašujemo, ali vse narediti takoj, znotraj trenutnih finančnih zmožnosti, ali za začetek izbrati samo najpomembnejše kose, kvalitetnejše, in potem dodajati čez leta. Dodatna dilema s strani avtorja - kako projektirati nekaj, kar boš čez nekaj mesecev sam izdelal, prinesel in postavil v prostor. Vse mora biti izvedljivo in brez napak - vsaka oblikovalska odločitev kar naenkrat pomeni večjo odgovornost.

Začeli smo s kuhinjo, nato pa ugotovili, da je predlagan tipski tloris montažne hiše potrebno predrugačiti v takšni meri, da smo pristali na ureditvi celotnega pritličja. Z naročnikovimi izhodišči sva se zlahka poistovetila - malo stvari, tiste pa naj bodo dobre - urediti prostor tako, da bo kvaliteten, prijeten in umirjen. Hrastov beljen ladijski pod je prišel s hišo, prav tako bela lesena okna in zidovi. Za ostalo smo se strinjali - masivni hrastov les, beljen, da se zlije s tlemi, nekaj vgradnih omar za shrambo potrebščin, preostalo pa minimalni leseni elementi in tkanine v naravnih toplih tonih. Ko bo prostor naseljen, bodo dovolj pestrosti prinesli znaki vsakdanjega življenja, rastline in slike.

Zaradi relativno majhne tlorisne površine je bilo potrebno dobro premisliti organizacijo posameznih elementov v prostoru. Izognili smo se nepotrebnim kosom in tiste nujne postavili tja, kjer jih potrebujemo. Zaradi majhnega števila elementov sva se lahko posvetila oblikovanju vsakega posebej in jih s površinskimi obdelavami, ponavljajočimi se detajli in medsebojnimi odnosi povezala v eno veliko koherentno celoto. Odločitev, da prostore opremimo z minimalnim številom elementov in s tem poskusimo doseči več, za naročnike ni lahka in samoumevna. V danem primeru, kjer se prostor s številnimi okni odpira na zunanjo teraso in nato naprej na travnat hrib, pa vsekakor deluje.

Kuhinja in jedilna miza tvorita osrednji del bivalnega prostora - obe sta iz masivnega hrastovega lesa, da lahko mirno preneseta kuharske eksperimente, otroško igro in ostale sledove družinskega življenja. Kuhinja ima tri dele: vgradnega, stenskega in otočnega. Izdelana je iz lesene skeletne podkonstrukcije, v katero smo vpeli lesene predale, nanje pa postavili lesene pulte. Pult na otoku ima vgrajeno rezalno površino, pri steni pa nizko polico za odlaganje kozarcev in začimb. 
Otok se odpira v dve smeri, proti kuhinji in proti jedilnemu delu - kjer je shranjen pribor in ostali servirni pripomočki. Miza je težka in stabilna, s tradicionalno konstrukcijo, lesnimi zvezami in konkretnimi prerezi hrstovih nog. Z zaobljenimi vogali, da ne ogroža tekajočih otrok. Pohištvo je namenoma pri tleh, brez visečih kuhinjskih omaric - strop hiše ni posebej visok, zato smo ga skupaj s stenami pustili čimbolj praznega. 

Preostali del prostora je oblikovan podobno. Enostavni, leseni kosi, kjer je to potrebno. Obešalniki na hodniku, odlagalnik s predalom in izdolbino za ključe takoj ob vstopu v prostor, lesena polica za drva pri kaminu. Velika klop v kotu, kamor se lahko skriješ ob topel dimnik in ob zimskih večerih bereš knjige, ki so shranjene na policah nad teboj. Pod sabo pa predali, kamor pospraviš blazine. Dnevni del je podaljšek zunanje terase, ali pa zunanja terasa njega, kot vam je lepše. Kavč, enosed, mizica, luč in kamin - nič ekstravagantnega, a hkrati vse, kar potrebuješ. Televizije v dnevnem prostoru ni, saj težko konkurira sončnemu zahodu in kaminu. Postavili smo jo v sosednji prostor, ki je namenjen delu od doma in poleg televizije vsebuje veliko delovno mizo z računalnikom ter manjši kavč.


Fotografije so bile posnete približno tri mesece po vselitvi v novo hišo. Za fotografiranje sva pospravila igrače, likano desko in škatle s piškoti - morda bi jih morala pustiti, saj z njimi v resnici bivalni prostor živi tako, kot vsak drug dan. Pobrisala sva drobtine in iskala sledove zarez v rezalnem delu pulta - našla sva jih, čisto male, čeprav jih na fotografijah ne morete videti.