0
 
 
paleta-materialov_studio-moste.jpg
 

Prikazane vrste lesa, kombinirane z različnimi obdelavami, predstavljajo izbor, ki ga najpogosteje uporabljamo. Ves čas raziskujemo nove kombinacije lesov in njihovih obdelav, zgornja selekcija pa je zato prej vodilo kot omejitev.

 
 
 
jelka.jpg

Beljena jelka

regija: Slovenija
trdota lesa: nizka
cenovni razred: nižji
zaščitno sredstvo: belo milo

 
 

Beljena jelka je zelo svetla, skoraj bele barve z rumenimi, sivimi in rožnatimi podtoni.

Jelka (Abies Alba) je tretja najpogostejša drevesna vrsta v slovenskih gozdovih in je v tujini zelo cenjena. Podobna je smrekovini, od nje pa se bistveno razlikuje po tem, da ne vsebuje smolnatih kanalov in ima nekoliko bolj bled, sivkast podton. Les jelke je brez vidnih por, je mehkejši (gostota suhega lesa: 320-410-710 kg/m3), nižjega cenovnega razreda. Pogosto je uporabljen za stavbno pohištvo in obloge notranjih prostorov. Za pohištvo uporabljamo izbran les brez grč in s pravilno rastjo, ki daje izdelkom nežen in umirjen videz.

Miljenje je tehnika, ki izvira iz Skandinavskih dežel in od vseh zaščitnih sredstev lesu daje najbolj neobdelan in svež videz, brez sijaja in vidne debeline nanosa. Zaščita z milom je specifična v tem, da je sicer manj odporna kot oljena, vendar pa jo z vsakim čiščenjem hkrati tudi osvežimo - miljeno pohištvo tudi čistimo z milom in s tem vsakič ustvarimo svež nanos zaščite.
Obdelava je primerna za pohištvo, ki je manj izpostavljeno vsakodnevnim madežem - npr. stensko pohištvo, omarice, stojala ali pisalne mize. Alternativno je lahko uporabljena tudi za površine, ki se pogosto čistijo (in s tem obnavljajo zaščito), kot so jedilne mize.


Ne glede na vrsto površinske zaščite vsi beljeni lesovi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi z leti porumenijo. Proces lahko ustavimo z občasnim osveževanjem (ali rednim čiščenjem) z belim milom.

 
Beljen-jesen.jpg

Beljen jesen

regija: Slovenija / Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji
zaščitno sredstvo: belo milo / belo olje

 
 

Beljen jesen je zelo svetle, skoraj bele barve z rahlimi rumenimi podtoni.

Veliki jesen (Fraxinus Excelsior) raste praktično v vseh slovenskih gozdovih, posebej priznan pa je slavonski jesen iz Hrvaške. Les jesena je z vidnimi porami po videzu in strukturi podoben hrastu, razlikuje pa se po svetlejši barvi in nekoliko nižji teži. Jesenovina je trd les (gostota suhega lesa: 410-650-820 kg/m3) srednjega cenovnega razreda, primeren za vse vrste pohištva. Sredica jesena je včasih obarvana temnejše kot preostali les, kar imenujemo ti. "rjavo srce".

Beljen jesen je lahko zaščiten z belim milom ali belim oljem, odvisno od izpostavljenosti izdelka.

Miljenje je tehnika, ki izvira iz Skandinavskih dežel in od vseh zaščitnih sredstev lesu daje najbolj neobdelan in svež videz, brez sijaja in vidne debeline nanosa. Zaščita z milom je specifična v tem, da je sicer manj odporna kot oljena, vendar pa jo z vsakim čiščenjem hkrati tudi osvežimo - miljeno pohištvo tudi čistimo z milom in s tem vsakič ustvarimo svež nanos zaščite.
Obdelava je primerna za pohištvo, ki je manj izpostavljeno vsakodnevnim madežem - npr. stensko pohištvo, omarice, stojala ali pisalne mize. Alternativno je lahko uporabljena tudi za površine, ki se pogosto čistijo (in s tem obnavljajo zaščito), kot so jedilne mize.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Beljen jesen je uporabljen v naslednjih izdelkih: Predalnik 1


Ne glede na vrsto površinske zaščite vsi beljeni lesovi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi z leti porumenijo. Proces lahko ustavimo z občasnim osveževanjem z belim milom oziroma belim oljem.

 
Naravni-jesen.jpg

Naravni jesen

regija: Slovenija / Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji
zaščitno sredstvo: olje / milo / šelak

 
 

Naravni jesen je nežne, svetle belo-rumene barve.

Veliki jesen (Fraxinus Excelsior) raste praktično v vseh slovenskih gozdovih, posebej priznan pa je slavonski jesen iz Hrvaške. Les jesena je z vidnimi porami po videzu in strukturi podoben hrastu, razlikuje pa se po svetlejši barvi in nekoliko nižji teži. Jesenovina je trd les (gostota suhega lesa: 410-650-820 kg/m3) srednjega cenovnega razreda, primeren za vse vrste pohištva. Sredica jesena je včasih obarvana temnejše kot preostali les, kar imenujemo ti. "rjavo srce".

Naravni jesen je lahko zaščiten z oljem, milom ali šelakom, odvisno od izpostavljenosti izdelka.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Miljenje je tehnika, ki izvira iz Skandinavskih dežel in od vseh zaščitnih sredstev lesu daje najbolj neobdelan in svež videz, brez sijaja in vidne debeline nanosa. Zaščita z milom je specifična v tem, da je sicer manj odporna kot oljena, vendar pa jo z vsakim čiščenjem hkrati tudi osvežimo - miljeno pohištvo tudi čistimo z milom in s tem vsakič ustvarimo svež nanos zaščite.
Obdelava je primerna za pohištvo, ki je manj izpostavljeno vsakodnevnim madežem - npr. stensko pohištvo, omarice, stojala ali pisalne mize. Alternativno je lahko uporabljena tudi za površine, ki se pogosto čistijo (in s tem obnavljajo zaščito), kot so jedilne mize.

Šelak je naravno zaščitno sredstvo (nekakšen predhodnik današnjih umetnih lakov), in se ga nanaša ročno, z laneno culo in poliranjem. V zgodovini je bil pogosto uporabljen za pohištvo višjega razreda, kjer je bil v številnih nanosih spoliran do visokega sijaja (hochglanz efekt). S poenostavljeno verzijo ročne politure lahko dosežemo sodobnejšo izgledajočo zaščito lesa, ki nima sijaja. Šelak na površini zatrdi v tanek zaščitni sloj, ki ne potrebuje vzdrževanja. Ker je relativno občutljiv na vodo, je primeren za zaščito izdelkov, ki niso v pogosti uporabi - npr. stensko pohištvo, svetila in podobno.

Naravni jesen je uporabljen v naslednjih izdelkih: Pisalnik 1

 
Beljen-hrast.jpg

Beljen hrast

regija: Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji-višji
zaščitno sredstvo: belo milo / belo olje

 
 

Beljen hrast je svetlo rjave barve, z rumenimi, zelenimi in sivimi podtoni.

Hrast oziroma Dob (Quercus Robur) danes raste večinoma kot primes v listnatih in mešanih gozdovih, zelo cenjenjen pa je slavonski hrast iz Hrvaške. Hrastov les je srednje rjave barve z zelenimi in rumenimi podtoni. Les ima vidne pore in izrazito beljavo ob lubju, ki je v pohištvu ne uporabljamo. Je trd, zelo odporen (gostota suhega lesa: 390-650-930 kg/m3) ter uporaben za pohištvo, parketarstvo, gradbeništvo in izdelavo sodov. Zaradi izjemne popularnosti hrastovega lesa v zadnjih letih je njegova cena zrasla, tako da se trenutno nahaja v višjem-srednjem cenovnem razredu. Posebnost hrasta so velika "zrcalca" oziroma bleščice (strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem lesu.

Beljen hrast je lahko zaščiten z belim milom ali belim oljem, odvisno od izpostavljenosti izdelka.

Miljenje je tehnika, ki izvira iz Skandinavskih dežel in od vseh zaščitnih sredstev lesu daje najbolj neobdelan in svež videz, brez sijaja in vidne debeline nanosa. Zaščita z milom je specifična v tem, da je sicer manj odporna kot oljena, vendar pa jo z vsakim čiščenjem hkrati tudi osvežimo - miljeno pohištvo tudi čistimo z milom in s tem vsakič ustvarimo svež nanos zaščite.
Obdelava je primerna za pohištvo, ki je manj izpostavljeno vsakodnevnim madežem - npr. stensko pohištvo, omarice, stojala ali pisalne mize. Alternativno je lahko uporabljena tudi za površine, ki se pogosto čistijo (in s tem obnavljajo zaščito), kot so jedilne mize.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Beljen hrast je uporabljen v naslednjih projektih: Interier 1


Ne glede na vrsto površinske zaščite vsi beljeni lesovi zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi z leti porumenijo. Proces lahko ustavimo z občasnim osveževanjem z belim milom oziroma belim oljem.

 
Rustikalni-hrast.jpg

Rustikalni hrast

regija: Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji-višji
zaščitno sredstvo: rustikalno olje

 
 

Rustikalni hrast je srednje rjavo-rumene barve z zelenimi podtoni, poudarjeno in rahlo potemnjeno strukturo lesa.

Hrast oziroma Dob (Quercus Robur) danes raste večinoma kot primes v listnatih in mešanih gozdovih, zelo cenjenjen pa je slavonski hrast iz Hrvaške. Hrastov les je srednje rjave barve z zelenimi in rumenimi podtoni. Les ima vidne pore in izrazito beljavo ob lubju, ki je v pohištvu ne uporabljamo. Je trd, zelo odporen (gostota suhega lesa: 390-650-930 kg/m3) ter uporaben za pohištvo, parketarstvo, gradbeništvo in izdelavo sodov. Zaradi izjemne popularnosti hrastovega lesa v zadnjih letih je njegova cena zrasla, tako da se trenutno nahaja v višjem-srednjem cenovnem razredu. Posebnost hrasta so velika "zrcalca" oziroma bleščice (strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem lesu.

Hrast je zaščiten z rustikalnim oljem.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Rustikalni hrast je uporabljen v naslednjih projektih: Miza 5, Kuhinja 2

 
Luzen-hrast.jpg

Lužen hrast

regija: Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji-višji
zaščitno sredstvo: olje

 
 

Lužen hrast je temno rjave barve z vijoličnimi podtoni in ima podarjeno strukturo lesa.

Hrast oziroma Dob (Quercus Robur) danes raste večinoma kot primes v listnatih in mešanih gozdovih, zelo cenjenjen pa je slavonski hrast iz Hrvaške. Hrastov les je srednje rjave barve z zelenimi in rumenimi podtoni. Les ima vidne pore in izrazito beljavo ob lubju, ki je v pohištvu ne uporabljamo. Je trd, zelo odporen (gostota suhega lesa: 390-650-930 kg/m3) ter uporaben za pohištvo, parketarstvo, gradbeništvo in izdelavo sodov. Zaradi izjemne popularnosti hrastovega lesa v zadnjih letih je njegova cena zrasla, tako da se trenutno nahaja v višjem-srednjem cenovnem razredu. Posebnost hrasta so velika "zrcalca" oziroma bleščice (strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem lesu.

Lužen hrast je potemnjen s temnorjavim lužilom in zaščiten z oljem.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Lužen hrast je uporabljen v naslednjih projektih: Miza 4, Kuhinja 1

 
crnjen-hrast.jpg

Črnjen hrast

regija: Hrvaška
trdota lesa: visoka
cenovni razred: srednji-višji
zaščitno sredstvo: olje

 
 

Črnjen hrast je črne barve z vijoličnimi podtoni in ima poudarjeno strukturo lesa.

Hrast oziroma Dob (Quercus Robur) danes raste večinoma kot primes v listnatih in mešanih gozdovih, zelo cenjenjen pa je slavonski hrast iz Hrvaške. Hrastov les je srednje rjave barve z zelenimi in rumenimi podtoni. Les ima vidne pore in izrazito beljavo ob lubju, ki je v pohištvu ne uporabljamo. Je trd, zelo odporen (gostota suhega lesa: 390-650-930 kg/m3) ter uporaben za pohištvo, parketarstvo, gradbeništvo in izdelavo sodov. Zaradi izjemne popularnosti hrastovega lesa v zadnjih letih je njegova cena zrasla, tako da se trenutno nahaja v višjem-srednjem cenovnem razredu. Posebnost hrasta so velika "zrcalca" oziroma bleščice (strženovi trakovi), ki so lepo vidni v radialnem lesu.

Črnjen hrast je potemnjen s črnim lužilom in zaščiten z oljem.

Oljenje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja pa lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in ne potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res nekoliko manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo strokovnjaki.

Črnjen hrast je uporabljen za detajle naslednjih projektih: Interier 1

 
Zgan-macesen.jpg

Žgan macesen

regija: Slovenija
trdota lesa: srednja
cenovni razred: srednji
zaščitno sredstvo: Sou Sugi-Ban

 
 

Žgan macesen je črno barve z rjavimi podtoni in ima izrazito, včasih luskasto strukturo.

Evropski macesen (Larix Decidua) je edini iglavec v našem okolju, ki pozimi odvrže iglice. Raste večinoma v visokogorju in je odporen na zahtevne vremenske razmere. Les macesna je rumene barve z močnimi rdečimi podtoni, brez vidnih por in z redkimi smolnimi kanali. Je med najtršimi iglavci (gostota suhega lesa: 400-550-820kg/m3) in spada v srednji cenovni razred. Uporablja se v gradbeništvu, za stavbno pohištvo, notranjo opremo in v rezbarstvu. Macesnov les je zelo cenjen, svež les ima izjemno prijeten vonj zaradi eteričnih olj v smoli.

Žgan masecen je obdelan s tradicionalno tehniko obžiganja lesa, na japonskem poznano kot Sou Sugi-Ban. Surova in nebrušena površina lesa je obdelana z ognjenim plamenom, s čimer se ustvari zaščitni sloj, podoben oglju, ki preprečuje vpijanje vode in drugih snovi v notranjost lesa. Žgana površina je nato očiščena s krtačenjem in dodatno zaščitena z oljem. Glede na število slojev žganja lahko dobimo površino, ki je rahlo hrapava na otip pa vse do grobe površine, podobne črnim luskam. Obdelava je tradicionalno uporabljena v tesarstvu in stavbarstvu, v pohištvu jo lahko uporabljamo za posebne in nevsakdanje predmete.