0
 
 

Vzdrževanje lesenega pohištva

O občutljivosti lesenih izdelkov kroži kar nekaj mitov - da je potrebno oljena tla vsak teden obnavljati, da se na lesenih mizah pozna vsaka kapljica in še bi lahko naštevali. Resnica je, kot ponavadi, nekoliko manj dramatična - s pravilno izvedenimi zaščitnimi tehnikami in enostavnim vzdrževanjem je lahko leseno pohištvo zelo trpežno in nam dobro služi leta in leta.

Bistvena prednost masivnega lesenega pohištva je prav v njegovem staranju: z leti uporabe se kvaliteta izdelka ne izgublja, temveč le pridobiva na značilni patini - ali pa tudi ne, če tega ne želimo. Lesene površine lahko v primeru manjših mehanskih poškodb tudi enostavno popravimo in obnovimo.

Za zaščito izdelkov uporabljamo izključno naravna sredstva, kot so olja, mila, voski in šelak. Ti ne škodujejo nam (med delom) in tudi vam (med uporabo) ter se vpijejo v les in ga tako impregnirajo. Verjamemo, da so boljša od umetnih lakov, ki ustvarijo sicer trdo, a izjemno tanko zaščitno plast, ki ne omogoča enostavnega točkovnega obnavljanja - ko je enkrat površina poškodovana, kvari izgled in kvaliteto izdelka, za obnovo pa moramo izdelek odpeljati v delavnico, ga v celoti prebrusiti in prekriti z novo plastjo laka.

Posebna lastnost masivnega lesa je, da se (zaradi sprememb v zračni vlagi med letnimi časi) krči in razteza - pravimo, da "diha". Tega s prostim očesom sicer ne vidimo, moramo pa to upoštevati pri oblikovanju izdelkov in dihanje omogočiti - v nasprotnem primeru lahko pride do pokanja in zvijanja posameznih delov.

Splošna navodila

  • Masivnega pohištva ne postavljamo preblizu kaminom in drugim grelnim telesom. Ekstremna temperaturna nihanja lahko povzročijo večje krčenje in raztezanje lesa, to pa lahko povzroči razpoke in zvijanje posameznih delov.
  • Prav tako ni priporočljiva neposredna izpostavljenost vsakodnevnemu soncu, ki enako spodbuja prekomerno krčenje in raztezanje, poleg tega pa pospešuje rumenenje lesa.
  • Na lesu ne puščamo razlitih tekočin, temveč jih sproti obrišemo. Dolgotrajen kontakt s tekočinami lahko povzroči vpijanje le-teh v notranjost lesa in poškoduje površinsko zaščito.
  • Kadar na njej uporabljamo ostre predmete, vedno zaščitimo leseno površino. To seveda ne velja za rezalne deske in druge rezanju namenjene izdelke.
  • Za čiščenje ne uporabljamo močnih kemičnih sredstev, ki lahko poškodujejo površinsko zaščito.
 

Oljeno pohištvo

Olje je tradicionalno in naravno zaščitno sredstvo, ki se vpije v površino lesa, se tam strdi in s tem preprečuje vpijanje vode in madežev. Poleg tega na površini ustvari tanek sloj, ki daje lesu naraven satenast (v primeru poliranja lahko tudi sijajen) videz in poudari njegovo strukturo.
Z oljenjem lahko dosežemo srednje odporno (mešanica lanenega in tungovega olja) ali visoko odporno (z dodajanjem trdih voskov) površinsko zaščito, primerno tudi za kuhinjske pulte in druge izpostavljene površine. Pravilno oljena lesena površina ni lepljiva na otip in potrebuje le občasno - in enostavno - osvežitev.
V primerjavi z lakiranimi površinami so oljene res morda manj odporne, jih pa zato bistveno lažje vzdržujemo: manjše mehanske poškodbe (vrdtine in praske) lahko odpravite sami, večje poškodbe pa popravimo mi.

čiščenje:

Za vsakodnevno čiščenje površine obrišite s čisto in suho krpo. Umazane površine očistite z ožeto, vlažno krpo in po potrebi dodajte naravno milnico. Ne uporabljajte čistil za pomivanje posode, tekočih mil za roke in drugih agresivnih sredstev. 

osveževanje:

Z vsakodnevnim čiščenjem oljenih površin deloma tudi odstranjujemo oljeno zaščito, kar se čez čas pozna kot nekoliko izsušena površina lesa - takrat jo lahko osvežite z novim tankim nanosom olja in ji s tem povrnete prvotni izgled.

Manjšo količino olja nanesite na čisto, suho in neobarvano krpo ter ga z njo nanesite na leseno površino. Nanešeno olje enakomerno razprostrite naokrog. Postopek ponovite tolikokrat, da bo celotna površina enakomerna naoljena.

Počakajte 10-15 minut, da se olje vpije v leseno površino, nato pa ga temeljito zbrišite z novo in suho krpo. Ko je krpa zapolnjena z oljem, jo zamenjajte z novo, čisto in postopek ponovite, dokler se na krpi več ne poznajo madeži olja. Pomembno je, da ne pustite odvečnega olja na površini lesa, saj bo postalo lepljivo. Počakajte čez noč, da se površina popolnoma posuši.

Opozorilo: Krpe, ki so polne olja, se lahko med sušenjem spontano vžgejo (brez šale), zato jih po uporabi sperite z vodo in jih pustite čez noč na varnem, če je možno zunaj. Ko so suhe, jih lahko brez skrbi odvržete v smeti.

popravilo poškodb:

Manjše mehanske poškodbe v oljeni površini (praske, vdrtine) lahko popravite sami. Za večje ali nestandardne poškodbe se posvetujte z nami.

Če je na površini nastala manjša praska, jo lahko pred osveževanjem pobrusite. Za to uporabite mehko brusilno gobico ali brusni papir (zrnatosti #220 ali podobno) in poškodovani del previdno pobrusite - smer brušenja vedno poteka vzporedno z letnicami, sicer se lahko poznajo sledovi brušenja. Po brušenju lesni prah obrišite s čisto in suho krpo ali sesalnikom, nato pa jo osvežite z novim nanosom olja. Pobrusite lahko samo poškodovan del lesa.

Če je na površini vdrtina, ki je nastala z udarcem in vlakna potisnila v notranjost, jih lahko popravimo z naslednjim postopkom: manjšo krpo ali brisačo temeljito omočimo z vodo in ožamemo, nato pa jo položimo na poškodovani del površine. Pred tem pripravimo domači likalnik in ga segrejemo na srednje visoko temperaturo.
Ko je vlažna brisača na leseni površini, nanjo za nekaj sekund pritisnemo likalnik, tako da se iz brisače sprosti vodna para, ki se vpije v stisnjena lesna vlakna. Likalnik in brisačo odstranimo z lesene površine in preverimo, ali se je poškodovan del dvignil na svoje prvotno mesto. Po potrebi postopek ponovimo.
Vodna para povzroči tudi dvig lesnih vlaken v okolici poškodbe in na otip grobo površino. Obdelano površino nežno pobrusimo kot v primeru opraskane površine in osvežimo z nanosom olja.

 

Miljeno pohištvo

Miljenje je tehnika, ki izvira iz Skandinavskih dežel in od vseh zaščitnih sredstev lesu daje najbolj neobdelan in svež videz, brez sijaja in vidne debeline nanosa. Z milom zaščitena površina je sicer manj odporna kot oljena, vendar pa z vsakim čiščenjem z milnico hkrati ustvarimo svež nanos zaščite.
Obdelava je primerna za pohištvo, ki je manj izpostavljeno vsakodnevnim madežem - npr. stensko pohištvo, omarice, stojala ali pisalne mize. Alternativno je lahko uporabljena tudi za površine, ki se pogosto čistijo (in s tem obnavljajo zaščito), kot so jedilne mize.

čiščenje in osveževanje:

Miljeno pohištvo je zaščiteno s čistim marsejskim milom brez dodatkov - ki je hkrati tudi sredstvo za čiščenje pohištva. Tekoča milnica, ki jo uporabljamo za vsakodnevno čisčenje miljenih površin, učinkovito odstranjuje madeže, ki so nastali med uporabo pohištva, hkrati pa obnavlja zaščitno plast mila na leseni površini.

Za zaščito in čiščenje miljenega pohištva uporabljamo samo čisto marsejsko milo brez dodanih parfumov in agresivnih sredstev, raztopljeno v topli vodi in zmešano do viskozne teksture. 

* Če želimo preprečiti prekomerno rumenenje lesa, namesto običajne milnice za vsako tretje čiščenje uporabimo mešanico mila z dodanim belilom.

popravilo poškodb:

Manjše mehanske poškodbe v miljeni površini (praske, vdrtine) lahko popravite sami. Za večje poškodbe se posvetujte z nami.

Če je na površini nastala manjša praska, jo lahko pred miljenjem pobrusite. Za to uporabite mehko brusilno gobico ali brusni papir (zrnatosti K220 ali podobno) in poškodovani del previdno pobrusite - smer brušenja vedno poteka vzporedno z letnicami, sicer se lahko poznajo sledovi brušenja. Po brušenju lesni prah obrišite s čisto in suho krpo ali sesalnikom, nato pa jo osvežite z novim nanosom mila. V primeru globljih prask lahko postopek osvežitve ponovite večkrat.

Če je na površini vdrtina, ki je nastala z udarcem in vlakna potisnila v notranjost, jih lahko popravimo z naslednjim postopkom: manjšo krpo ali brisačo temeljito omočimo z vodo in ožamemo, nato pa jo položimo na poškodovani del površine. Pred tem pripravimo domači likalnik in ga segrejemo na srednje visoko temperaturo.
Ko je vlažna brisača na leseni površini, nanjo za nekaj sekund pritisnemo likalnik, tako da se iz brisače sprosti vodna para, ki se vpije v stisnjena lesna vlakna. Likalnik in brisačo odstranimo z lesene površine in preverimo, ali se je poškodovan del dvignil na svoje prvotno mesto. Po potrebi postopek ponovimo.
Vodna para povzroči tudi dvig lesnih vlaken v okolici poškodbe in na otip grobo površino. Obdelano površino nežno pobrusimo kot v primeru opraskane površine in osvežimo z nanosom milnice.

Šelakirano pohištvo

Šelak je naravno zaščitno sredstvo (nekakšen predhodnik današnjih umetnih lakov), in se ga nanaša ročno, z laneno culo in poliranjem. V zgodovini je bil pogosto uporabljen za pohištvo višjega razreda, kjer je bil v številnih nanosih spoliran do visokega sijaja.
S poenostavljeno verzijo ročne politure lahko dosežemo sodobnejšo izgledajočo zaščito lesa, ki nima sijaja. Šelak na površini zatrdi v tanek zaščitni sloj, ki ne potrebuje osveževanja. Ker je relativno občutljiv na vodo, je primeren za zaščito izdelkov, ki niso v pogosti uporabi - npr. stensko pohištvo, svetila in podobno.

čiščenje:

Za vsakodnevno čiščenje površine obrišite s čisto in suho krpo. Umazane površine očistite z ožeto, vlažno krpo in po potrebi dodajte naravno milnico. Ne uporabljajte čistil za pomivanje posode, tekočih mil za roke in drugih agresivnih sredstev, ki lahko poškodujejo šelak. 

osveževanje in popravilo poškodb:

Šelak na leseni površini ustvari trdno zaščitno plast in ne potrebuje osveževanja. Šelakirane površine niso primerne za domačo obnovo, zato nas v primeru poškodb kontaktiraje, da skupaj najdemo najprimernejši način za popravilo.